Praksa

Že kar 1 mesec je od tega od kar opravljam prakso in v tem času sem doživela nekaj najbolj smešnih stvari v mojem življenju...sprva si sploh nisem predstavljala kako bo to z bolniki in kako to sploh zgleda, saj so nas učili samo na lutkah. Ko se je začel bližt ta dan,ko sem mogla prvič prestopit vrata bolnice samo z drugega zornega kota, namreč kot "delavka"mi je ratalo kar vroče in srce sem imela v hlačah...ampak kaj čmo to so težki začetki...en dan pridem zelo zaspana in zabedirana na prakso, sem se lepo oblekla in sem šle gor na oddelek, smo si šli pripravt stvari za delo..Po nekja minutah čakanja pride profesorca in nam razdeli delo oz. pove v kere sobe mormo it...bile so še tri zraven mene,vse smo ble lepo urejene v naših belih oblekah lase spete tako kot se spodobi...pridemo v temno sobo, luči se nismo upale nažgat, ker smo videle da še spijo. Rečemo DOBRO JUTRO in se tako ena tetka hitro vsede na pojstlo, pri sebi nažge lučko in reče:JOJ ANGELČKI so pršli...me smo se samo spogledale in se tetki nasmejimo in smo se začele pogovarjat najmanj 15 minut nam ni pustila do besede...V tistem trenutku se je moje stanje iz žaolostnege in zabediranega spremenilo v zelo nasmejanega in smešnega jutra...prav spremeni se ti vse, ko vidiš da so bolniki veseli in ne zabedirani in žalostni ....no to je en utrinek iz moje prakse takih podobnih in drugačnih pa je še ceu kup...:)