Leona Lewis Lyrics

Toše Proeski- ANGEL

Ta teden nas je pretresla zelo žalostna novica in sicer ta, da je umrl eden najbolj priljubljenih pevcev vseh časov, to je namreč Toše Proeski...!! Ko sem jaz to slišala nisem mogla verjet, ko sem pa potem vidla se mi je pa takoj koža naježila...sej ne, da sem ga poznala osebno ali pa kaj podobnega samo mi je pa imel zelo hude pesmi, prav neki takega je meu v glasu, da te je ganilo, ko si ga poslušal...mah, še ker zdaj ne morem verjeti, da je to res....:( smrk....zakaj se dogajajo take reči, ko si človek najmanj misli in to takim ko si NAJMANJ zaslužjo??? a bi mi kdo znal na to vprašanje odgovorit??? ...:( ....ne bom kaj preveč pisala ampak bom povedala samo še to, da TOŠE POČIVAJ V MIRU!!!!! RADI TE MAMO!!!!!

Misel

Kadar mi je v življenju najbolj hudo,
dvignem glavo in pospešim korak
- glej, tega ne zmore vsak!

Moj prvi opomin

Jah kje naj začnem...no bom kar na začetki:)...v domu smo dobili spet nove fazane tak kot vsako leto in tako kot vsako leto smo jim pripravle krst. Sam k problem natane v tem k ne sme noben za to zvedit,ne varnostnik ko hodi zvečer okol in še manj pa vzgojiteljica...nastopil je nam težko pričakovani krst, zbrale smo se lepo po 22uri (ko je vzgojiteljica že šla pa-pa) zbrale smo se v eni sobi, res da so sobe male ampak smo se stisnile...zečeli smo z nalogami res da so bile malo krute ampak kaj čmo tako je to tud jaz nisem imela preveč lahke ko sem bila na istem mestu kot zdaj bile one...in na koncu sledi zaobljuda da bojo molčale o vsem tem...samo potem nastane drugi problem k je naša vzgoja mal navihana in tak reče fazakam, da se po celem domu govori da smo mi mele krst in ona se je vstrašla da jo bo kao dobila ko laže če ne bo povedala in ji je vse lepo in natančno povedala kaj so mogle delat...in fora šele rata ta, da smo mi dobile opomine in ne smemo met 1 mesec izhodov zaradi pametne vzgoje...

jaoo te fazani kaj ko bi enkrat začel razmišljat v naprej, mislim za posledice ki sledijo če nas zatožiš:P
muhahahaha.....

Praksa

Že kar 1 mesec je od tega od kar opravljam prakso in v tem času sem doživela nekaj najbolj smešnih stvari v mojem življenju...sprva si sploh nisem predstavljala kako bo to z bolniki in kako to sploh zgleda, saj so nas učili samo na lutkah. Ko se je začel bližt ta dan,ko sem mogla prvič prestopit vrata bolnice samo z drugega zornega kota, namreč kot "delavka"mi je ratalo kar vroče in srce sem imela v hlačah...ampak kaj čmo to so težki začetki...en dan pridem zelo zaspana in zabedirana na prakso, sem se lepo oblekla in sem šle gor na oddelek, smo si šli pripravt stvari za delo..Po nekja minutah čakanja pride profesorca in nam razdeli delo oz. pove v kere sobe mormo it...bile so še tri zraven mene,vse smo ble lepo urejene v naših belih oblekah lase spete tako kot se spodobi...pridemo v temno sobo, luči se nismo upale nažgat, ker smo videle da še spijo. Rečemo DOBRO JUTRO in se tako ena tetka hitro vsede na pojstlo, pri sebi nažge lučko in reče:JOJ ANGELČKI so pršli...me smo se samo spogledale in se tetki nasmejimo in smo se začele pogovarjat najmanj 15 minut nam ni pustila do besede...V tistem trenutku se je moje stanje iz žaolostnege in zabediranega spremenilo v zelo nasmejanega in smešnega jutra...prav spremeni se ti vse, ko vidiš da so bolniki veseli in ne zabedirani in žalostni ....no to je en utrinek iz moje prakse takih podobnih in drugačnih pa je še ceu kup...:)

Evo i mene

prišel je težko pričakovani dan, dan ko sem se tudi sama podala v vode pisanje bloga...sprva me to niti ni tako zanimalo samo, ko pa enkrat začneš brat in vidiš kaj se drugim dogaja oz. kaj doživljajo še tebe "prime" da jim poveš kaj se je zgodilo in kaj se še bo... prihajaj kmalu!!:P